Geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje je
Planet proti plastiki. Poziva k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. Med zahtevami je tako 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije.
Več o tem, kaj se bo dogajalo, lahko preberete na naslednjih povezavah in se morda udeležite kakšne delavnice na to temo:
https://www.umanotera.org/novice/ob-dnevu-zemlje-kje-nas-najdete/
https://www.gov.si/novice/2022-04-21-22-april-svetovni-dan-zemlje-vlagajmo-v-nas-planet/
Vabim vas na Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh v Sloveniji. Obiščete lahko 14 gozdnih učnih poti v Sloveniji. Gozdne učne poti so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva. So pomemben pripomoček, s katerim Zavod za gozdove Slovenije izvaja popularizacijo gozdov in gozdarstva ter prispeva k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Za ogled posameznih gozdnih učnih poti je potrebna prijava, ob vstopnih točkah gozdnih učnih poti pa vas bodo pričakale gozdarke in gozdarji od 9. ure dalje. Več na spodnji povezavi:
http://www.zgs.si/delovna_podrocja/delo_z_javnostmi/dan_zemlje_22_april/index.html
Na tej spletni strani
https://www.umanotera.org/podnebne-spremembe/ najdete članke v povezavi s podnebnimi spremembami. Predlagam, da kakšnega preberete in s svojim ravnanjem pripomorete k boljši prihodnosti našega planeta. Izračunate lahko tudi svoj ogljični odtis.
Nekaj o zgodovini praznovanja, ki si ga Zemlja zasluži
Prvi Dan Zemlje je bil 22. aprila 1970, ko sta aktivista iz San Francisca ločeno pozvala ljudi, naj se pridružijo demonstracijam na lokalni ravni. Mnogi prebivalci planeta zemlja, ki so se spopadali z nevarnimi težavami v zvezi s strupeno pitno vodo, onesnaževanjem zraka in učinki pesticidov, se je podalo na prosto in skupaj protestiralo.
Prvotno je bil za dan Zemlje sicer izbrano pomladno enakonočje (20. marca 1970), naknadno pa je bil spremenjen in sedaj je uradni datum
22. april. Danes dan Zemlje dan ni namenjen samo večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, temveč postaja tudi priljubljen čas za številne skupnosti, da se zberejo, da pospravijo odpadke, posadijo drevesa ali preprosto razmislijo o lepoti narave. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja.
Že pred tedni sem vas pozvala k pobiranju odpadkov v naravi med sprehodom (tekom, kolesarjenjem) po gozdu ali travniku. Vabim vas, da se pridružite različnim čistilnim akcijam ali sami, med aktivnostjo v naravi, poskrbite za še lepšo okolico kjer živite. S tem boste naredili že en korak k naši skupni skrbi za čistejše okolje, naravo in planet Zemljo.
Predlagam vam še nekaj načinov, kako lahko pomagate skrbeti za moj, tvoj, naš planet .
Že pred tedni sem vas pozvala k pobiranju odpadkov v naravi med sprehodom (tekom, kolesarjenjem) po gozdu ali travniku. Vabim vas, da se pridružite različnim čistilnim akcijam ali sami, med aktivnostjo v naravi, poskrbite za še lepšo okolico kjer živite. S tem boste naredili že en korak k naši skupni skrbi za čistejše okolje, naravo in planet Zemljo.
Predlagam vam
še nekaj načinov, kako lahko pomagate skrbeti za moj, tvoj, naš planet.
1. PODPRITE NAŠE OPRAŠEVALCE
Na svoj vrt pripeljite domače čebele in druga opraševalna bitja. Eden od načinov za to je izbira pravih rastlin. Lahko naredite zanje tudi panj.
Divji cvetovi in avtohtone vrste niso le lepe, temveč privabljajo domače in koristne žuželke, ki izboljšujejo zatiranje škodljivcev in opraševanje – kar pomeni večje cvetje in večje letine. Poskusite na svoj vrt vsako leto preprosto dodati nekaj avtohtonih rastlin in presenečeni boste nad razliko – prinesli bodo tako opraševalce kot ptice.
2. OČISTITE PLASTIKO V SOSESKI ALI LOKALNEM PARKU
Kot sem vam že predlagala, pojdite na sprehod z vrečko za smeti in pomagajte očistiti vso plastiko, ki jo najdete (plogging). Ne pozabite reciklirati tudi tiste plastike, ki jo lahko in sicer tako, da jo mečete v koš namenjen plastični embalaži.
3. ZAMENJAJTE IZDELKE V KUHINJI IN ZA GOSPODINJSTVO
Gre za bio izdelke za kuhanje in čiščenje, ki se dotikajo hrane, ki jo jemo, pa tudi naše kože. Skoraj vsi bio izdelki so biološko razgradljivi in prav tako njihova embalaža (vrečke za kompost iz krompirjevega škroba, črnila na rastlinski osnovi, pergamentni papir za peko, …).
4. POSADITE DREVO!
Zajemajo ogljik, hladijo pregreta mesta, koristijo kmetijstvu, podpirajo opraševalce, zmanjšujejo tveganje za prenos bolezni in spodbujajo lokalno gospodarstvo. Ste vedeli, da zasaditev enega hrasta prinese več vrst žuželk in ptic kot celotno dvorišče rastlin? Pogovorite se s svojo lokalno skupnostjo o sajenju več dreves in avtohtonih vrtnih gred v javnih prostorih ali razmislite o tem, da bi sami zasadili svoje drevo, če imate možnost za to.
Ko po pošti prejmete neželen katalog, se obrnite na pošto in prosite za nalepko, ki jo prilepite na poštni nabiralnik. S tem preprečite, da vam pošta dostavlja reklame.
5. ZMANJŠAJTE, PONOVNO UPORABITE, RECIKLIRAJTE NA VRTU
Skrb zase in naravo pomeni, da ste manj potratni in tudi prihranite denar. Če radi vrtnarite, znova uporabite, reciklirajte ali vrnite vrtnariji, kjer ste kupili sadike, stare plastične lonce in pladnje. Lahko jih vržete v smetnjak, ki je namenjen recikliranju plastike.
6. USTAVITE PESTICIDE IN KEMIKALIJE NA VRTU
Večina vrtnarjev želi gojiti rastline brez uporabe kemikalij ali pesticidov in prihraniti denar. Velik del tega je zgolj osredotočanje, manj na rastlino, in bolj na zdravje tal, ki rastlino podpirajo. Če je zemlja bogata s hranili (organskimi snovmi), rastline dobro uspevajo. Ne potrebujete kemikalij, da se znebite nadležnih vrtnih škodljivcev. Nekateri hrošči in žuželke so dobre za zemljo na vrtu. Uporaba organskega gnojila za rastline je enostavno narejena iz plevela in vode.
7. VARČUJTE IN PRIHRANITE VODO!
Izogibajte se prekomernemu zalivanju rastlin in izboljšajte njihovo zdravje, tako da veste, koliko vaš vrt resnično potrebuje . Izogibajte se zalivanju vrtne zelenjave in rastlin od zgoraj, kar vabi na glivične bolezni. Na vrtovih, gredicah, drevesih, razmislite o namestitvi sistema za kapljično namakanje ali cevi z namakalnimi luknjami, ki vodo spusti naravnost v tla, kamor želite. Če morate uporabiti brizgalke, jih postavite na časovnike. Nabirajte svojo deževnico s strehe, žlebov in neba s sodom za dež .
8. POMISLITE NA HRANO, KI JO ZAVRŽETE IN SVOJO PREHRANO!
Približno ena tretjina hrane, ki jo vsako leto pridelamo, letno propade. Običajno se to zgodi, ko kupimo preveč hrane, ki je ne uspemo porabiti v določenem časovnem obdobju. Razmislite tudi, kako lahko izboljšate svojo prehrano, da bo bolj zdrava za vas same in tudi za planet. Kupujte bolj ekonomično in tako prihranite denar in s tem pripomorete še k manjši porabi embalaže in zavržene hrane.
