Startup

Pozdravljene dijakinje in dijaki 19. maja 2026 je bila prireditev Slovesni dan prostovoljstva v Senožečah, na katero smo bili vabljeni tudi mi. Naše dijakinje in dijaki, ki so opravili dovolj ur prostovoljnega dela ( Sara Mikulec, Brina Degen, Naya Gomboši, Erik Rusić, Maks Zakotnik, Darya Dyvinets – vsi iz 4.b, Brina Daneu iz 2.a ) in s tem naša gimnazija, smo že četrto leto zapored, potrdili naziv »JUNAKI NAŠEGA ČASA« . O našem delu so na spletni strani Slovenske filantropije zapisali naslednje: Na Šolskem centru Ljubljana – Gimnaziji Antona Aškerca prostovoljstvo pomembno povezuje šport, inkluzijo in medgeneracijsko sodelovanje. Dijaki aktivno sodelujejo na športnih dogodkih za otroke in osebe s posebnimi potrebami, kjer širijo vrednote fair-playa, sodelovanja in sprejemanja drugačnosti. S prostovoljskim delom pomembno prispevajo k povezovanju šole z lokalno skupnostjo in ustvarjanju vključujoče družbe. Kot prostovoljci bomo v tem mesecu sodelovali še na inkluzivnem mednarodnem festivalu »Igraj se z mano« , ki bo med 26. 5. in 30. 5. 2026 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Naše dijakinje bodo izvedle dve delavnici (umetniško in motorično). Kot mentorica prostovoljstva in Dijaške skupnosti GAA, iskreno čestitam vsem prejemnikom naziva in se jim zahvaljujem za njihovo nesebično pripravljenost pomagati drugim. Ponosna in vesela sem za vsakega posebej in vse skupaj, da nam je uspelo izpeljati projekt in doseči cilj, ki smo si ga v Dijaški skupnosti GAA, zastavili na začetku šolskega leta. Hkrati vabim vse zainteresirane dijake, da se nam pridružijo drugo šolsko leto in s svojim prostovoljnim delom pripomorejo k boljši družbi, spoštovanju, strpnosti, medgeneracijski in medkulturni povezanosti. V razmislek vam pošiljam misel Ane Frank: »Kako čudovito je to, da nikomur ni potrebno čakati niti trenutek, da bi svet naredil boljši.« Urša Žen, mentorica DS GAA

Dijakinje in dijaki drugega letnika, ki so izbrali naravoslovno športni sklop (ITS2-Narava in gibanje v sinergiji), so imeli v petek, 22. 5. 2026, terenske vaje na šmarnogorski Grmadi (669m). Povzpeli smo se po plezalni ali Westrovi poti in pospešili srčni utrip. Na grebenu Grmade smo proučevali ekološko mejo in se seznanili z rastjem značilnim za ta ljubljanski hrib. Na vrhu smo občudovali razgled in se po drugi, manj strmi poti, vrnili v dolino.